Ananasi in Blue Lagoon
Po dolgih treh tednih prakse v AAA zavetišču za pse smo se tako zadnjič podale k našim štirinožni prijateljem. Ni bilo nobenih prostovoljcev tako, da smo imele veliko dela a smo ga vsaj opravljale v dobri družbi. Boksi katere smo bile vajene, da so vedno zelo umazani so bili neizmerno čisti, a so pa zato bili nekateri še zmeraj nočna mora. Danes smo izvedele, da je kuža Kasper (racman), ki smo ga opisal v enem od prejšnjih blogov bil posvojen. S tem sta se zaključili dve zanimivi zgodbi. Kasper je po dolgem čakanju končno dočaka novega lastnika, ki bo dejansko skrbel zanj. Zgodba na Malti se pa tudi za nas zaključuje saj se bomo že v četrtek odpravile domov. Preden smo se poslovili od oskrbnic smo se poslovile tudi od vseh naših novih štirinožnih prijateljev, ki bodo zmeraj ostali z nami v srcu. Na poseben način se nam je zahvalila tudi glavna skrbnica, ki je dejala:"We are sorry if we gave you though shit, But that's what we do. We clean shit and we are proud of it". Ta stavek si bomo za vedno zapomnile, nebomo pa pozabile kako so bili prijazni do nas. Skupaj, tako s psmi kot tudi z oskrbnicami smo se tudi fotografirale.
Po prijetnem sprehodu (bilo je ravno prav toplo) smo se še zadnjič bolj temeljito stuširale ter si pripravile kosilo. Neža nam je skuhala špagete, ki smo si jih kot prejšnjič polile s smetano(Klara) oziroma s sirovo omako (Neja in Neža), ki jo je tokrat zopet pripravila Neža. Ko smo pojedle (Neja ni uspela pojesti do konca, tako ji je ostalo špagetov še za en obrok), smo si nadele kopalke, vzele brisače in se odpravile na bus proti današnjemu cilju. Preden smo se odpravile na avtobusno postajo smo se ustavile še v Maypol-u, trgovinici za vogalom, v kateri smo si kupile čokoladne tablice za na pot. Kot po navadi smo počakale avtobus 82 in se popeljale proti Valletti. Po prepeljanih nekaj postajah je na avtobus prišel mlajši gospodič in odvrgel torbo in eno vrečo v ograjen prostor nad sprednjo levo gumo (posebnost maltežkih avtobusov) ter se odšel usest na konec avtobusa. Današnji cilj naj bo skrivnost, da boste današnji blog dejansko prebrali ter tako doživeli Malto skupaj z nami. Prestopile smo na bus 41, ki nas je peljal mimo rotunde v Mosti vse do skrajnega severa Malte do pristanišča Cirkewwa. Tja smo prišle ravno pravi čas, saj je v pristanišče ravno zapeljala ladjica za Comino. Kupile smo karte in se ravno namestil, ko smo kaj kmalu odpluli. Comino je majhen otok med Malto in Gozom s površino 3,5 km2. Z ladjico, ki je bila po opisu Neže in Neje precej majhna za valove na odprtem morju je bila Klari ta ravno pravšnja. Napoti je Klara s telefonom slikala in snemala videe medtem pa sta jo Neža in Neja čudno gledali, saj sta se bali, da bi ji telefon padel v vodo. Ladjica nas je odpeljala v manjšem loku mimo jam do Blue Lagoon-a. Ko smo prišle na pomol, smo se sprehodile ob obali do vrha hriba, kjer so bila stranišča. Na poti so na vsakih nekaj metrov stale stojnice s hrano. Tam so ponujali tudi ananasove "kozarce" (izdolbljen ananas) v katerih si lahko naročil razne sokove in koktaile. Me seveda nismo narocile alkohola, smo si pa zato naročile ananasov sok v ananasu. Ta je bil z ledom in nas je kar prijetno osvežil, ker pa smo bile tri smo ga spile prehitro. Prodajalec nam je ob nakupu povedal, da če bi rade še pile lahko prinesemo nazaj ananas in nam bo natočil novega po polovični ceni.
Ker je bilo zelo vroče, se je Neja hotela namestiti na enega izmed ležalnikov v senci senčnikov. Kljub Klarinemu svarilu, da je potrebno plačati lažalnik se je Neja namestila v enega izmed njih. Kaj kmalu je mimo prikorakal en izmed čuvajev in nas vprašal ali smo plačale najemnino. Ker smo pravične smo mu povedale po resnici, se vstale in zakorakale stran. Na tabli poleg pešpoti smo zagledale cene za najem. Verjemite, da vas bodo cene vrgle na rit. En ležalnik je stal 10€ ta pa je moral biti po vsej verjetnosti na soncu, saj je bila zraven napisana še cena senčnika, ki je bila 5€. Kasneje smo se namestile na kamnih malo višje od obale, od koder je bil lep pogled na plažo, kar pomeni, da je bil lep pogled tudi na naše stvari, ko bomo kasneje odahnile v vodi.
Sok smo spile kar hitro, zato smo se odločile, da sprejmemo ponudbo prodajalca. Medtem ko je Klara čuvala naše stvari sta Neja in Neža odšli še po en sok. Ker pa sta obe hoteli čim prej popiti še malo soka sta pozabili vzeti s seboj denarnico, tako, da se je Neja kaj kmalu zopet vrnila do Klare, da je vzela svojo denarnico. Ko smo znova spraznile ananas smo se preoblekle v kopalke, namazale s sončno kremo in odšle proti vodi. S seboj smo vzele tudi smeti. Ovitke od tablic, ki smo jih kupile v trgovini in ananas, ki smo ga odvrgele v smeti namenjen prav njim. Klara si je vzela še brisačo, da se bo po končanem kopanju lahko ovila in se s tem nebo prehladila. Skupaj z Nejo pa sta še obule natikače, medtem ko pa je Neža odšla bosa.
Voda je bila svetlo modra in se je dobro videlo do tal, a smo v njej našle tudi nekaj manjših smeti. Sama plaža je bila kar majhna, a si v vodo lahko odšel tudi po kamnih vzdolž obale. V vodi sta Neja in Neža cel čas zafarkavale Klaro, če se lahko dotakne tal, sej je nižje rasti. Plavale smo kakšne pol ure in se nato odpravile vn preoblečt, saj smo imele še dobre pol ure do odhoda zadnje ladjice do Malte. Ko sta se Neja in Klara v miru preobleke je Neža hitro še stekla na stranišče. Kmalu smo zagledale našo ladico, zato smo pobrale vse naše stvari in si na poti do pomol kupile še en sladoled. Na ladji smo se tokrat usedle ob boku ladje tako, da je lahko Klara naredila še kakšno slikico Comina in posnela zvoke valov.
V pristanišču sta Neja kot tudi Neža ponovno odšle na WC potem pa skupaj počakale na enega izmed busov, ki pelje proti Valletti. Na avtobusu smo se usedle ravno takrat, ko je sonce že zahajalo. Neja je poskušala narediti nekaj dobrih fotografi zahoda, a so ji prometni znaki in previsoki grmički to otežili. Ker nas je čakala dolga vožnja so nam oči kar lezle skupaj. Neja in Neža sta kaj kmalu zaspali, zato ju je Klara fotografirala v različnih položajih v katerih si lahko zatisnil oči in se nisi zbudil ob naslednji luknji na cesti.
Ko smo prišle na našo postajo smo se zopet sprehodile do trgovine Maypol in nakupile še zadnje potrebne stvari za preživetje na Malti.
Citat dneva (Neža): ""Če nisi plaval v Blue Lagoon-u nisi bil na Malti."
Ni komentarjev:
Objavite komentar