Četrtek, 20.10.2022

Polet z letalom in Baby shark

Četrtek, 20. oktober, je dan, katerega si bo večina dijakov zapomnila po "No backpack day-u" (bilo je nekaj izvirnih idej, pohvale Savi), me pa si ga bomo zapomnile po tem, da je bil to prvi dan naše izmenjave na Malti. Po dolgi in deloma neprespani noči, smo dopoldne izkoristile še za pakiranje zadnjih malenkosti. Pred šolo nas je pobral GoOpti, ki je skoraj pozabil profesorico. Lahko rečemo, da je bila vožnja kar pestra, saj smo na letališče v Trstu prispele v nekam hitrem času. Tam je vse potekalo kot bi se čas upočasnil, stvari se niso nikamor premaknile. 

Ker Neja ni mogla vseh stvari spraviti v en kovček, je isto dopoldne dokupila še enega, ampak ta kovček ni bil kabinski. Ta informacija se vam verjetno ne zdi nič posebnega, a zanjo je to pomenilo, da je morala cel let nositi računalnik v rokah (telovadba). Vrata za na letalo so se odprla šele 5 minut preden bi se morala že zapreti, a smo se kljub velikemu številu ljudi, kar kmalu vkrcale na letalo. 

Za Nežo in Klaro je bil to prvi let in sta bili nekoliko nervozni, a sta po vzletu ugotovili, da ni to noben bavbav. Ker smo, vse razen Klare, sedele na sredini letala, smo razglede videle bolj kot ne le iz njenih slik (Benetke, Malta, Gozo...). 

Letele smo dve uri in nekaj pred sedmo prišle na letališče na Malti. Tam smo prevzele prtljago in si kupile avtobusne karte. Avtobusi so skoraj enaki tistim v Ljubljani, le da vozijo po napačni strani, levi. Na avtobusu se nam je pridružila še družina z majhno deklico, ki nam je vožnjo popestrila. Neja je imela to čast, da je sedela ravno nasproti njih. Punčka je poslušala (verjetno ste že ugotovili) Baby Shark in ostale zabavne pesmice. Ostale smo Nejino navdušenje opazovale iz drugega konca avtobusa.

Omejitve tam ne obstajajo oziroma so, ampak v praksi vsaj dvakratne. Med vožnjo smo samo upale, da pridemo cele do stanovanja (še smo v redu), počutile smo se kot bi bile na razburkanem morju. Križišče, katero nas je ločilo od stanovanja, je za nas predstavljalo velik izziv, saj na Malti težko naletiš na prehod (za pešce). Z vmesnim tekom, smo se prebile do stanovanja. Tam smo samo pustile stvari in se odpravile na lov za hrano. Ob obali smo našle prijetno restavracijo, kjer smo naročile pico fungi, pico fungi, špagete carbonara in kalamare. 

Zanimivo nam je bilo, da smo dobile pico fungi in pico fungi pred špageti. Ker so bile porcije ogromne, smo jih več kot pol nesle domov. Vse smo že komaj čakale topel tuš, a smo dobile le ledeno vodo, ni bilo prijetno. Po dnevu polnem dogodivščin smo vse zelo hitro zaspale v udobnih posteljah, ni sarkazem, dejansko so res v redu. Tisti, ki ste bili v Makedoniji, veste kako smo to cenile.

Lahko noč (končujemo s pisanjem ob enih zjutraj). :)

P.S.: upamo, da vam je blog všeč in nas boste ob naših dogodivščinah spremljali tudi v prihodnje (tri tedne)... Our story now begins

Neja, Neža, Klara